Moja zgodba
Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sta pripravila znanstveni posvet Dachavski procesi – 75 let pozneje. Tokrat je bila v oddaji Moja zgodba na sporedu tretja oddaja v nizu. V njej ste slišali predavanji dr. Željka Oseta, ki je predstavil štiri življenjske zgodbe povezane s procesi in Narodno in univerzitetno knjižnico. Dvakratni doktor Igor Grdina pa se je »dotaknil« zgodbe Branka Diehla v spominih dr. Vladimirja Kresnika.
Moja zgodba
Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sta pripravila znanstveni posvet Dachavski procesi – 75 let pozneje. Tokrat je bila v oddaji Moja zgodba na sporedu tretja oddaja v nizu. V njej ste slišali predavanji dr. Željka Oseta, ki je predstavil štiri življenjske zgodbe povezane s procesi in Narodno in univerzitetno knjižnico. Dvakratni doktor Igor Grdina pa se je »dotaknil« zgodbe Branka Diehla v spominih dr. Vladimirja Kresnika.
Kulturni utrinki
Približuje se slovenski kulturni praznik in s tem vrsta prireditev. V galeriji Kulturnega doma v Gorici bodo odprli fotografsko razstavo Alenke Slavinec o Boris Pahorju. Narodna in univerzitetna knjižnica bo predstavila monografijo PREŠEREN, POLITIKA IN POEZIJA ddr. Igorja Grdine s faksimili iz Prešernove zapuščine. Farno kulturno društvo Koroška Bela pa vabi na razstavo, PREŠERN NA 101 NAČIN, ki jo bo postavil Marcel Vogelnik.
Kulturni utrinki
Približuje se slovenski kulturni praznik in s tem vrsta prireditev. V galeriji Kulturnega doma v Gorici bodo odprli fotografsko razstavo Alenke Slavinec o Boris Pahorju. Narodna in univerzitetna knjižnica bo predstavila monografijo PREŠEREN, POLITIKA IN POEZIJA ddr. Igorja Grdine s faksimili iz Prešernove zapuščine. Farno kulturno društvo Koroška Bela pa vabi na razstavo, PREŠERN NA 101 NAČIN, ki jo bo postavil Marcel Vogelnik.
Moja zgodba
Tokrat lahko poslušate prispevka ddr Igorja Grdine in Milene Černe, ki sta sodelovala na znanstvenem posvetu z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor. To je bila druga oddaja v nizu, ki predstavlja šolsko reformo, ki jo je oktobra 1923 sprejela italijanska vlada fašističnega diktatorja Benita Mussolinija in je prinesel daljnoročne in usodne posledice primorskim Slovencem.
Moja zgodba
Tokrat lahko poslušate prispevka ddr Igorja Grdine in Milene Černe, ki sta sodelovala na znanstvenem posvetu z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor. To je bila druga oddaja v nizu, ki predstavlja šolsko reformo, ki jo je oktobra 1923 sprejela italijanska vlada fašističnega diktatorja Benita Mussolinija in je prinesel daljnoročne in usodne posledice primorskim Slovencem.
Od slike do besede
Tokrat je bila z nami najstarejša knjižna založba na Slovenskem Mohorjeva družba Celje z njeno redno zbirko. Letos jo sestavlja pet del: tradicionalni Mohorjev koledar za leto 2023, 172. slovenske večernice, ki jih je tokrat napisal p. Branko Cestnik pod naslovom Pogovori z njo. Ddr. Igor Grdina je avtor zgodovinske monografije Med zemljo in zvezdami, dr. France Cukjati pa literarno, filozofske knjige Na poti iskanja. Tukaj je še delo za mlade bralce Otroci, ljubezen deluje, Boba Goffa. Knjige so predstavljali avtorji in uredniki.
Od slike do besede
Tokrat je bila z nami najstarejša knjižna založba na Slovenskem Mohorjeva družba Celje z njeno redno zbirko. Letos jo sestavlja pet del: tradicionalni Mohorjev koledar za leto 2023, 172. slovenske večernice, ki jih je tokrat napisal p. Branko Cestnik pod naslovom Pogovori z njo. Ddr. Igor Grdina je avtor zgodovinske monografije Med zemljo in zvezdami, dr. France Cukjati pa literarno, filozofske knjige Na poti iskanja. Tukaj je še delo za mlade bralce Otroci, ljubezen deluje, Boba Goffa. Knjige so predstavljali avtorji in uredniki.
Kulturni utrinki
Župnija Slavina se letos spominja 500 letnice zelo krvavega Turškega vpada. Ob tem so prizadevni župljani pripravili vrsto dogodkov. Eden od njih bo že v ponedeljek m14. 3. 2022 v tamkajšnjem kulturnem domu. To bo predavanje ddr. Igorja Grdine. Več o obletnici in tudi prireditvah v prihodnjih dneh in tednih pa nam je povedal Janko Boštjančič, sicer direktor Vojaškega muzeja v Pivki, ki prihaja iz župnije Slavina.
Kulturni utrinki
Župnija Slavina se letos spominja 500 letnice zelo krvavega Turškega vpada. Ob tem so prizadevni župljani pripravili vrsto dogodkov. Eden od njih bo že v ponedeljek m14. 3. 2022 v tamkajšnjem kulturnem domu. To bo predavanje ddr. Igorja Grdine. Več o obletnici in tudi prireditvah v prihodnjih dneh in tednih pa nam je povedal Janko Boštjančič, sicer direktor Vojaškega muzeja v Pivki, ki prihaja iz župnije Slavina.
Kulturni utrinki
Prisluhnite drugemu pogovoru ob novonastjajoči operi Julija, skladatelja Aleša Makovca. Poleg njega je bil gost avtor libreta ddr. Igor Grdina in pa vd. direktorice novomeškega kulturnega zvoda Dolores Kores.
Kulturni utrinki
Pogovor o
S slovenskim kulturnim praznikom obeležujemo obletnico smrti našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Čeprav smo eden redkih narodov, ki ima državni praznik kulture, se mnogi sprašujejo, kaj ta dan Slovencem sploh pomeni. Prav tako so se v pogovoru dotaknili nagrad, ki jih podeljuje država za dosežke na področju kulture. O tem so razmišljali ddr. Igor Grdina, teolog Milan Knep in dr. Ignacija Fridl Jarc.
Pogovor o
Kulturni utrinki
Skladatelj opere Julija Aleš Makovac, avtor libreta je ddr. Igor Grdina in pa v. d. direktorice Zavoda Novo mesto Dolores Kores onastajanju nove opere o večni ljubezni Julija.
Kulturni utrinki
Slovencem po svetu in domovini
Prireditve pod naslovom Dobrodošli doma 2025 se v tem tednu nadaljujejo. V Gledališki dvorani Gimnazije Nova Gorica bo nocoj predstava Teatra Na rampi z avstrijske Koroške, in sicer Ljudski demokratični cirkus Sakešvili. To je zelo iskrivo in duhovito besedilo, za katerega je Rok Vilčnik leta 2016 prejel Grumovo nagrado za najboljše dramsko besedilo. V galeriji ARS v Gorici bodo jutri za štirinajst dni na ogled postavili razstavi Razmejitev brez omejitev in Narava in mir. Pri prvi bodo razstavljene slike, ki so jih ustvarili slovenski umetniki iz sveta in domovine na letošnji likovni koloniji na Mostu na Soči, z drugo pa se predstavlja umetnica Irena Hribar Schmidt iz Kanade. Dobrodošli doma 2025 se bo sklenil v četrtek v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici z Argentinskim večerom, ki bo praznik povezovanja slovenske in argentinske kulture ob 80-letnici odhoda povojnih Slovencev iz domovine. Nastopili bodo: Folklorna skupina Pristava, Maturanti iz Argentine RAST 54, Gledališka skupina Slovenska vas ter glasbena skupina La Zorka.
Duhovna misel
Nekoč je živel prijeten kraljevič, ki je imel ukrivljen hrbet. Ta telesna hiba ga je ovirala, da ni uresničil vseh sposobnosti, o katerih je sanjal ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 30. junij 2025 ob 05-ih
Doživetja narave
Oddajo smo posvetili triglavskemu župniku Jakobu Aljažu. 6. julija 2025 namreč mineva okroglih 180 let od njegovega rojstva in prav na njegovi domačiji v Zavrhu pod Šmarno goro pripravlja Slovenski gorniški klub Skala tradicionalno akademijo. O liku velikega Slovenca, programu akademije in o Aljaževi poti Od doma do doma je spregovoril član Gorniškega klub Jakob Aljaž Janez Kocjan - Janko.
Naš gost
Prof. dr. Marija Strojnik (Scholl) razvija tehnike optičnega inženiringa, vključno z infrardečimi in interferometričnimi metodami v podporo rešitvam različnih izzivov. Eden izmed teh je predlog za iskanje planetov zunaj našega sončnega sistema. Je prva ženska, ki je doktorirala na Fakulteti za optično znanost Univerze v Arizoni. Magistrirala je iz fizike, optike in inženiringa. Je častna članica več organizacij, od letos tudi Inženirske akademije Slovenije. Prejela je nagrado za zasnovo, implementacijo in demonstracijo avtonomne tehnike za inteligentno optično navigacijo, ki je bila prvič uporabljena pri Nasini misiji na Saturn. Letos je prejela Richardsonove medalje za inženirske dosežke ameriškega optičnega društva. Bila je urednica znanstvenih revij. Je članica Mehiške akademije znanosti in umetnosti ter zaslužna mehiška narodna znanstvenica.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
Prireditve pod naslovom Dobrodošli doma 2025 se v tem tednu nadaljujejo. V Gledališki dvorani Gimnazije Nova Gorica bo nocoj predstava Teatra Na rampi z avstrijske Koroške, in sicer Ljudski demokratični cirkus Sakešvili. To je zelo iskrivo in duhovito besedilo, za katerega je Rok Vilčnik leta 2016 prejel Grumovo nagrado za najboljše dramsko besedilo. V galeriji ARS v Gorici bodo jutri za štirinajst dni na ogled postavili razstavi Razmejitev brez omejitev in Narava in mir. Pri prvi bodo razstavljene slike, ki so jih ustvarili slovenski umetniki iz sveta in domovine na letošnji likovni koloniji na Mostu na Soči, z drugo pa se predstavlja umetnica Irena Hribar Schmidt iz Kanade. Dobrodošli doma 2025 se bo sklenil v četrtek v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici z Argentinskim večerom, ki bo praznik povezovanja slovenske in argentinske kulture ob 80-letnici odhoda povojnih Slovencev iz domovine. Nastopili bodo: Folklorna skupina Pristava, Maturanti iz Argentine RAST 54, Gledališka skupina Slovenska vas ter glasbena skupina La Zorka.
Spoznanje več, predsodek manj
Gosta oddaje Spoznanje več, predsodek manj, sta bila zgodovinarja mlajše generacije dr. Renato Podbersič mlajši in dr. Helena Jaklitsch. Ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev, smo komentirali obeležitev teh dogodkov, se dotaknili pobude pokopa nepokopanih žrtev revolucije in omenili tudi nekatere izstopajoče dogodke, ki dajejo upanje za prihodnost.
Kulturni utrinki
V Narodnem muzeju Slovenije je na ogled razstava z naslovom Neandertalčeva piščal - 60.000 let glasbe, ki so jo pripravili ob 30. obletnici odkritja najstarejšega glasbila na svetu. Muzej krščanstva na Slovenskem v Stični pa ponuja v ogled razstavo »Stiški opat Jakob Reinprecht kot naročnik zgodnjebaročnih umetnin«. Avtorica je direktorica muzeja mag. Nataša Polajnar Frelih, ki se z razstavo pridružuje projektu Barok v Sloveniji.